PARQUET BALL . Mateja Bučar @ ART SPACE stift millstatt

ein Gastspiel aus der Serie

Andrea K. Schlehwein . Contemporary Art Projects

Am 12. November wurde als Gastpiel im ART SPACE stift millstatt das Stück Parquet Ball von Mateja Bučar (SLO) zum ersten Mal in Kärnten aufgeführt. Im Folgenden ein Text zum Stück von Vladimir Vidmar auf Slowenisch, mit Auszügen auf Englisch und Deutsch, begleitet von ein paar Fotos der Aufführung im ART SPACE.

On 12th of November the guest performance Parquet Ball by Mateja Bučar (SLO) was performed at ART SPACE stift millstatt – it's first showing in Carinthia. Here is a text about the piece by Vladimir Vidmar in Slovenian, with excerpt in English and German, accompanied by a few photos from the performance at the ART SPACE.

Parquet Ball / Nad parketom Parquet Ball je naslov plesnega dela Mateje Bučar. Bolj kot le siceršnje nakazovanje vsebine, bistva predstave, njene skrivne poante in implikacije je naslov tukaj vse, ali kot zapoveduje sloviti latinski pregovor, nomen est omen. Parquet Ball nas sicer v prvi vrsti asociira na elaborirane dvoranske plese, bale, vrhunce družabnega življenja plesa v meščanski družbi: mogoče si predstavljamo, kako po razkošnih dvoranah krožijo pari v večernih oblekah, kako se ob slokih silhuetah v frakih vrti 'muslin'... Vendar tej živopisni asociaciji nasproti stoji stroga dobesednost naslova Parquet Ball: krogla, narejena iz parketa, parketna žoga. V srcu predstave Mateje Bučar je dobesedna materializacija naslova, okrogel predmet, narejen iz parketa, ki se v svoji asociativni nemosti, avtoreferencialnosti in tavtološkosti, spiritus movens – ponovno dobesedno, ki se nekoliko uncannily, ob izmenjujoči se prisotnosti plesnega telesa, giblje po prostoru. Bolj kot dialog se med plesalko in žogo dogaja svojevrstna vzporednost, dogajanje brez dramatičnega loka intencionalne interakcije dveh akterk. Namesto tega v prostoru najdemo dve telesi, dve zasebni entiteti, ki izvajata ena od druge razmeroma neodvisno koreografijo ter ustvarjata dva momenta, ki ju opredeljuje izrazita materialnost gibanja in zvoka. Plesalka in krogla delujeta kot dve dinamični enoti, ki v materialni razliki med seboj uravnavata in merita svoje gibanje. Podobno, kot se zgodi pri naslovu, njuno gibanje navdaja podobna ambivalenca med bolj ali manj namernimi aluzijami na plesno tradicijo in izrazito reduktivnostjo koreografskih momentov, ki so zvedeni na anatomsko kvaliteto giba, njegovo funkcionalnost in fizičnost. Ta dvojnost preveva celotno dogajanje predstave: kljub pogostim reminiscencam na poteze klasičnega baleta, presenetljivo opaznejšim v točkah, ki jih izvaja žoga, se pa vendarle ples dogaja kot študija lastne elementarnosti. Tako tudi baletni čevlji ene izmed plesalk služijo za ojačevanje materialnih aspektov giba, kot je trk enega topega predmeta ob drugega in surov, elementaren zvok, ki to spremlja. Refleksijo radikalne materialnosti predstava izrecno zgosti v sekvencah, v katerih se v plesu znajdeta dve parketni žogi: po tem trenutku ni več dvoma, vse nastopajoče so le material, ki točkovno zadeva drug material in zarisuje določeno arhe-shemo teles plesnega gibanja. Seciranje gibov v njihovi elementarnosti, členjenje plesnega giba na njegove anatomske praelemente v ostrem odklonu od asociativne linije dvoranskega plesa na parketu ali pa baleta orisuje določeno problematiko funkcionalnosti telesa in načinov, kako jo ples kultivira. Parquet Ball je v svoji oddaljenosti od parquet ball-a zgodba o plesu, ples o plesu kot fenomenologiji giba in prostora. Pri tem številni momenti sklicevanja na modernizem niso naključni: predstava je del obeleževanja stote obletnice izida prve številke revija aska, pelje nas torej v dvajseta leta 20. stoletja, čas Bauhausa in drugih modernih prelomnic, ki v različnih momentih predstave še kako najdejo svoj poklon. Ne nazadnje, predstavo v gibanje spravi parketna žoga, vase zaprti samoreferencialen objekt, ki istočasno povzema tako premišljevanje (plesnega, koreografskega) medija samega (tako ključno za siceršnjo prakso Bučarjeve) kot materializacijo samega prostora, prostor sam pa kot material umetniškega ustvarjanja. In kot sicer pri delu Mateje Bučar niti tukaj ne gre enostavno za sklep o tem, da je medij sporočilo: prej bi lahko njeno materialno shemo plesa v Parquet Ball razumeli kot iskanje tiste najbolj obče pragovorice telesa, ki je temelj univerzalnosti plesa, a hkrati vedno že povod in motivacija za njegove mnogotere kode. Vladimir Vidmar

Excerpts in English: "Perhaps we can imagine the couples in evening dresses elegantly circling across luxurious parquet floor of a dance hall, but, that vivid association is contrasted by the strict literality of the title, Parquet Ball and in its remoteness from a parquet ball, is a story about dance; a dance about dance as the phenomenology of movement and space. Here, the numerous moments of reference to modernism are no coincidence. The performance is set in motion by a parquet ball, a self-referential object which is closed in on itself, and which simultaneously summarizes not only the thinking (in terms of dance, choreography) and the media itself but also a materialization of the space itself; the space as a medium of artistic creation. And here we also cannot simply conclude that the medium is the message: we might sooner understand the material scheme of dance in Parquet Ball as a search for that most common primordial language of the body, which is the foundation of the universality of dance, and also always the cause and motivation for its manifold codes." Auszüge auf Deutsch: „Man kann sich die Paare in Abendkleidern vorstellen, wie sie elegant über das edle Parkett eines Tanzsaals kreisen, doch diese bildhafte Assoziation steht im Gegensatz zur strengen Buchstäblichkeit des Titels Parquet Ball und ist – in seiner Abgrenzung zu einem Parkettball – eine Geschichte über den Tanz: ein Tanz über Tanz als Phänomenologie von Bewegung und Raum. Die zahlreichen Verweise auf die Moderne sind dabei kein Zufall. Die Aufführung wird von einem Ball aus Parkett in Bewegung gesetzt, einem selbstreferentiellen, in sich geschlossenen Objekt, das gleichzeitig nicht nur das (tänzerische, choreographische) Denken sowie das Medium selbst in sich zusammenfasst, sondern auch eine Materialisierung des Raumes: der Raum als Medium künstlerischen Schaffens. Dabei können wir nicht einfach schlussfolgern, das Medium sei die Botschaft: vielmehr sollten wir das materielle Konzept des Tanzes in Parquet Ball als eine Suche nach jener höchst allgemeinen Ursprache des Körpers verstehen, die das Fundament der Universalität des Tanzes ist und auch immer die Ursache und Motivation für seine vielfältigen Codes.“ Übersetzung aus dem Englischen: Roman Zotter

CREDITS

PARQUET BALL

Idea/choreography: Mateja Bučar
Idea, visual Concept: Vadim Fiškin
Dance/co-Creation: Kristina Aleksova, Tina Valentan
Sound: Borut Savski
Light: Jaka Šimenc
Construction of the parquet ball: Matija Jakin, MOJ HOBI
Mechanics: Zavod ZET
Production: The DUM - Association of Artists, Zavod Maska
Coproduction: Obalne galerije Piran

supported by:
City Municipality of Ljubljana – Department of Culture, Ministry of Culture of the Republic of Slovenia
DUM project space
Land Kärnten . ART SPACE stift millstatt . [FKc] FORUM KUNST contemporary
AKS + büro für tanz | theater | produktionen

Photos: DUM, aks, Stanislaus Kernjak, Laura Rossbacher